Če imaš ustrezna znanja, ni improvizacij, presenečenja so redkejša

    | avtor: Dr. Branko Mayr
    Kategorije: Kontroling

    Z Dr. Brankom Mayrjem smo se pogovarjali pred 13. Kontroling konferenco, ki se bo odvijala 17. oktobra na Bledu.


    Dr. Branko Mayr je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, stalni sodni izvedenec, državni notranji revizor, visokošolski učitelj, izvoljen v naziv docenta, certificirani poslovodni računovodja, pridruženi član ameriške asociacije preiskovalnih računovodij, presojevalec kakovosti v visokem šolstvu pri Nakvisu in dekan Visoke šole za računovodstvo.

    Na letošnji 13. Kontroling Konferenci, ki se bo odvijala na Bledu 17. oktobra, boste predavali slovenski finančni javnosti, kako do kakovostnega kontrolinga. Kaj je danes pravzaprav funkcija kontrolinga v podjetju ali organizaciji? Kdo je lahko danes kontroler?
    Smo v krizi. Ukrepi vlade ne primejo. Prepričan sem, da se moramo gospodarstveniki nasloniti nase, pri tem pa od države pričakujemo, da poskrbi za podjetništvu prijazno okolje. Žal je trenutno podjetniško okolje zelo neprijazno. Naj poleg nedelujočega bančnega sistema omenim še razbohoteno birokracijo. Našim uradnikom je prva misel, kako neke vloge ne odobrijo, namesto tega, kaj storiti, da se vloga pozitivno reši. Tako vsak dan vidimo kakšen primer obupanega podjetnika, ki je poiskal priložnost v sosednjih državah, ne le v Avstriji, pogosto tudi na Hrvaškem in Madžarskem. Pravijo, da so postopke, ki so v Sloveniji trajali leta, končali v enem mesecu. Ocenjujem, da naše podjetniško okolje še nikoli ni bilo tako neprijazno, kot je danes. Kot se spominjam, je bilo tudi v nekdanji Jugoslaviji boljše. Tukaj imamo veliko rezerv, ki lahko pripomorejo k izhodu iz krize.
    Gospodarstveniki si želimo, da vsak dela to, kar zna. Tukaj nastopa vloga kontrolinga, ki se pojavlja tako na makro kot mikro ravni. Njegova osnovna misel je racionalizacija. Uči, da je upravičeno samo potrebno delo, samo nujno potrebna sredstva itd. Kontroling je ena izmed pomembnejših poslovnih funkcij, njegova glavna naloga je priprava kakovostnih predlogov poslovnih odločitev. Za to pa so potrebna znanja z vseh področij poslovanja. Kontroler je oseba, ki razpolaga z izjemnimi strokovnimi znanji. Biti mora neodvisen in pošten.

    Katera so poglavitna znanja, ki jih morajo kontrolerji obvladati?
    Težko vprašanje. Poznati morajo vsa področja poslovanja. V razvitih ekonomijah so to spoznali že v preteklosti. Zato so razvili ustrezen izobraževalni sistem. Oblikovale so se specializirane visoke šole s področja računovodstva in izobraževanja za menedžerske certifikate. Naj izpostavim britanski certifikat CIMA in ameriški certifikat IMA. V razvitih okoljih velja, da ni mogoče zasedati ustreznega delovnega mesta brez takega certifikata. V Sloveniji je ustrezna znanja mogoče pridobiti v Šoli kontrolinga, kjer izobražujejo za pridobitev certifikata Certificirani kontroler, in na Inštitutu za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo, kjer izobražujejo za pridobitev certifikata Certificirani poslovodni računovodja. Program na Visoki šoli za računovodstvo zajema praktično usposabljanje za oblikovanje predlogov poslovnih odločitev. Vsebinsko je usklajen s programi CIMA ali IMA, a s to razliko, da so potrebna davčna in pravna znanja, umeščena v slovenski prostor. Želim si, da bi tudi naši menedžerji, računovodje, kontrolerji, tudi politiki, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, razpolagali s temi znanji. Na ta način bodo enakovredni svojim kolegom v razvitih ekonomijah.

    Tehnološka orodja danes omogočajo raznovrstne vpoglede v različne nivoje finančnega poslovanja podjetja “v živo”. Kateri so po vašem mnenju tisti podatki ali procesi, ki jih vodilni ne smejo prezreti? Tu imam v mislih podatke, povezane s financami in kontrolingom.
    Kontroling je orodje, ki naj bi ga vodilni uporabljali pri vodenju podjetja. Kako povezati ta dva svetova, da bi dosegli učinkovitejše poslovne prakse?
    Znanje je povezovalni faktor. Če imaš ustrezna znanja, ni improvizacij, presenečenja so redkejša. Sposoben si ocenjevati prihodnje dogodke, oblikovati kakovostne odločitve in obvladovati poslovanje v kriznih pogojih. Slediti moramo izobraževalnim navadam razvitih ekonomij, kjer so poleg visokošolskih izobraževanj, ki so za razliko od večine naših na področju računovodstva usmerjena v prakso in strogo specializacijo, razvili licenciranje znanj. Ne le diploma, temveč tudi licenca je pogoj za zasedbo odgovornega delovnega mesta. To je praksa razvitega sveta. Kaj pa pri nas? Licenciranje je uvedeno na redkih področjih. Obvezna ali priporočena licenciranja je treba vpeljati tudi na področje računovodstva, kontrolinga. Na ta način bomo zagotovili več znanja, ki bo prispevalo k boljšemu poslovanju.

    Tehnologija pomaga pri obvladovanju količine podatkov, vendar ni vsemogočna. Še vedno je najpomembnejši človek. To velja tudi na področju financ in kontrolinga. Menedžerji moramo razpolagati z informacijami, ki so potrebne za obvladovanje poslovanja, obvladovanje tveganj. Potrebujemo informacije o pričakovanjih (načrtovanje) in uresničitvi načrtovanega (preteklo poslovanje). Vsebinsko obravnavajo vsa področja poslovanja, pri čemer ne smemo zanemariti informacij iz okolja. Kritične cilje je treba nenehno spremljati in zagotoviti pravočasno ukrepanje. V primeru težav je treba najti ustrezne ukrepe, v skrajni sili je to tudi redna likvidacija podjetja. Žal ni vedno tako. Prepogosto srečujem podjetnike, tudi direktorje velikih poslovnih sistemov, ki obupani iščejo pomoč za težave, ki imajo vzrok v preteklih odločitvah. Sprašujemo se, tudi ti podjetniki, kako so lahko sprejeli takšne odločitve. Če bi upoštevali pravila kontrolinga, poslovodnega računovodstva, jih ne bi. Kaj zdaj? Pogosto neobvladovanje tveganj pripelje do prisilne poravnave ali stečaja. Pri tem pa menedžerji ne smemo pozabiti, da neznanje ni opravičilo. Če pride do oškodovanja poslovnih partnerjev ali drugih deležnikov zaradi neznanja, smo za to odgovorni, tako kazensko kot materialno.

    V zadnjih letih smo priča gospodarskim tektonskim spremembam. Medije polnijo zgodbe o slabih poslovnih praksah, nedovoljenih dejanjih. Vmes so vedno denar, netransparentni denarni toki, nezavarovana posojila. Kakšno vlogo imajo tukaj kontrolerji, ki so lahko priča tovrstnim dejanjem?
    Krizne razmere vplivajo na pritiske, ki jih moramo prenašati menedžerji. Odgovorni smo za poslovanje poslovnih subjektov, ki jih vodimo. Načrtovali smo svetlo prihodnost, ki pa se ni uresničila. Kaj storiti, kako predstaviti slabo poslovanje lastnikom, delavcem in drugim? Kako obvladovati plačilno sposobnost? Veliko je takih vprašanj, na katera nimamo odgovora. Pritisk je izjemen. Nedelujoče notranje kontrole so eden od pogojev, ki omogočajo neresnično poročanje ali kakšne druge oblike prikrivanja dejanskega stanja. Potrebna je le še odločitev (etika menedžerja) o prilagoditvi poslovnih poročil ali kakšnem drugem podobnem dejanju. Pa smo na področju, ki ga obravnavamo forenzični računovodje. Opisal sem tri pogoje, zaradi katerih pride do nečednega ravnanja (pritisk, priložnost, odločitev). Najpogosteje gre za oblike prevarantskega poročanja, ki se pojavlja v različnih poslovnih poročilih. Pogoste so nepravilnosti v času pred uvedbo stečaja. Lastniki želijo rešiti, kar se da. Najpogostejše pojavne oblike nečednega ravnanja so različne oblike odtujevanja premoženja in favoriziranje upnikov. Prepričan sem, da je pri veliko stečajih prišlo do teh dejanj. Zato bi bilo treba pri vsakem stečaju preizkusiti, če so bila takšna ali podobna dejanja storjena. Spomnim se preiskave, kjer sem ugotovil, da je poslovni subjekt navidezno podaljševal svoje poslovanje s fiktivnimi računi. Pošiljal jih je nekemu podjetju v sosednjo državo. Ko smo pridobili podatke o poslovanju prejemnika računa, smo ugotovili, da ti računi niso evidentirani, še več, poslovni subjekt nikoli ni posloval z našim podjetjem. Nastali problem so v nadaljevanju reševali kriminalisti in sodniki. Delujoče notranje kontrole in razvita notranja revizija so dejavniki, ki zmanjšujejo priložnost in na ta način onemogočajo, ali vsaj otežujejo spredaj opisana dejanja.

    Odpira se tudi vprašanje etike finančnikov in kontrolerjev. Kakšno mora biti etično vodilo slehernega kontrolerja?
    Kot sem omenil, je eden od treh pogojev za prevaro ali goljufijo odločitev (zraven pritiska in priložnosti). Odločitev za prevaro, goljufijo sprejme etično dvomljiva oseba. Želimo si poštenih menedžerjev. V pomoč jim je poslovodno odločevalni računovodja, ki mora biti neodvisen in pošten. K razvoju takih kadrov mora prispevati tudi okolje. Treba je institucionalizirati licenciranje, ki daje ustrezne licence le tistim, ki imajo poleg znanja tudi ustrezne etične vrline. Takšni vodje ne bodo podlegli pritisku in ne bodo sprejemali odločitev, ki so po naravi goljufija, prevara ali zloraba.

    Ali je v Sloveniji dovolj usposobljenih forenzičnih računovodij?
    Pojavnih oblik nečednih ravnanj, ki jih obravnavamo forenzični računovodje, je veliko. Pojavno obliko prevarantskega poročanja obravnavamo tudi revizorji. Prepričan sem, da smo usposobljeni izslediti tako poročanje. Pojavne oblike protipravnega odtujevanja pa zahtevajo specialistična znanja s področja forenzičnega računovodstva. S temi znanji v Sloveniji razpolaga nekaj revizijskih hiš, nekaj sodnih izvedencev, pa še mogoče kdo. Ocenjujem, da nas je danes v Sloveniji okoli 100 takih, ki smo sposobni raziskovati tudi ta dejanja. Seveda je to premalo. Forenzični pregled zahteva veliko časa. Če želimo izboljšati kakovost na tem področju, bo treba uvesti ciljno izobraževanje (po zgledu ZDA). To je najprej visokošolsko in nato licenčno. Na Visoki šoli za računovodstvo je v pripravi magistrski program s področja forenzičnega računovodstva. Pričakuje se, da bo prvi vpis mogoč drugo leto. Zraven tega pa je treba razviti tudi ustrezno licenciranje. Na Inštitutu za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo se pripravlja ustrezen licenčni program po vzoru podobnih ameriških programov. Predavatelji bodo forenzični računovodje z ustreznimi tujimi certifikati in bogatimi izkušnjami.

    Ali so vas državni organi pregona že klicali na pomoč, da bi jim pomagali raziskati katerega izmed odmevnih tajkunskih primerov? Žal ne. To pa ne velja za sodišča, ki nas pogosto povabijo, da kot sodni izvedenci sodelujemo pri razjasnitvi primerov, ki jih obravnavajo.

    Je forenzika v finančnem svetu tudi dobra tržna niša, ki še ni zapolnjena? Niša? Če ne bo več nečednih ravnanj, se bo zaprla. To bi bilo najbolje, vendar žal neuresničljivo. V ZDA so forenzični računovodje razprodani, že ko se vključijo v izobraževanje. Tudi v državah EU so taki strokovnjaki zelo cenjeni. Prepričan sem, da bo enako tudi pri nas. Potrebe so velike. Potrebnega bo več časa, da jih zapolnimo.

    Z nadaljnim brskanjem po tej strani, se strinjate z uporabo piškotkov. Več...

    The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

    Close