Strategija je pot do uresničitve ciljev, kontroling je stičišče informacij

Pred 13. Kontroling konferenco, ki bo potekala 17. oktobra v Portorožu, smo se pogovarjali z gospo Nevenko Kržan, Senior Partnerko revizijsko-svetovalne hiše KPMG v Sloveniji.

Na 13. Kontroling konferenci, katere partner je tudi KPMG, boste udeležencem predavali o strategijah za donosno rast podjetij. Katere pa so kratkoročne strategije rasti, ki jih po vašem mnenju slovenska podjetja ta trenutek potrebujejo, da bi hitro obrnila trend?
Svetovni trendi gredo v smer načrtovanja ne le vizije in strategije družb, temveč tudi v smer iskanja namena poslovanja družbe. Ta običajno izhaja iz njenih korenin. Vodstva podjetij marsikdaj pozabljajo, da je strategija pot do uresničitve ciljev. V marsikaterem podjetju vidimo, da so zelo podrobno opredeljeni kratkoročni cilji poslovanja, pogled v prihodnost pa je nejasen. Če ni vizije, kako naj bi podjetje delovalo v naslednji dekadi, tudi ni mogoče jasno opredeliti poti do teh ciljev. Marsikdaj slišimo, da v obdobju trenutne gospodarske krize ni smelo načrtovati na dolgi rok. Menim, da bi morali to preseči, si zadati jasne cilje in poti za njihovo uresničitev. Kratkoročnih strategij za dosego ciljev pa je kar nekaj. Morda bi omenila skrbno načrtovani sistem kazalnikov poslovanja, ki ga nedvomno lahko povezujemo s temami kontrolinga. Vemo, da je razvoj novih izdelkov ali prodor na nove trge dolgotrajnejši proces. Analiza obstoječe baze strank, njihovih potreb in pričakovanj pa se izvede znotraj podjetja in lahko prinese nov pogled in odpre možnosti za nove ponudbe. Izdelan sistem kazalnikov nam takšne analize olajša.

Kontroling, finance, tehnološke rešitve, ki jih podjetje uporablja, in menedžment so poslovne funkcije, katerih nosilci se včasih premalo zavedajo, da brez usklajenega sodelovanja ni uspeha. Kako učinkovito povezati te svetove?
Vsekakor menim, da sta načrtovanje in spremljanje poslovanja osnovni orodji upravljanja vodstva podjetja. Brez ustreznega načrtovanja tako finančnih kot operativnih ciljev ni mogoča njihova spremljava. Zamislimo si letalo v megli brez navigacijske opreme. Nemogoče je varno prispeti na cilj in pristati. Prav tako je v podjetju. Ravno kontroling je funkcija v podjetju, ki mora za uravnoteženo poslovanje združevati informacije iz vseh funkcij in poslovnih procesov. Osnova (platforma) vsega je tehnološka rešitev. Finančno funkcijo vidim kot operativno izvedbeno v povezavi z vsemi ključnimi procesi v podjetju in v okolju, kontroling pa mora biti v službi vodstva, in sicer popolnoma interaktivno. Na eni strani predlaga vodstvu strokovne rešitve, na drugi strani pa izpolnjuje pričakovanja vodstva v zvezi z informacijami, ki so potrebne za odločitve.

Učinkovitega in donosnega upravljanja podjetja si danes ne moremo predstavljati brez tehnološke podpore poslovnim procesom. Glede na to, da imate vpogled v drobovje slovenskih podjetij, nas zanima, ali so na tem področju tudi priložnosti za izboljšave poslovanja podjetij?
Prek vpogleda v slovenska podjetja ocenjujem, da imamo kar nekaj možnosti za izboljšavo na področju tehnološke podpore. Res je, da je osnovna podpora poslovnim procesom povečini postavljena, toda velike pomanjkljivosti so na področju povezave sistemov znotraj podjetij, da o pomanjkljivostih na področju enotnega in povezanega sistema na področju skupin ne govorimo. Ocenjujem, da bi morali veliko narediti na področju korporativnega upravljanja in tehnološke podpore. Racionalizacije so mogoče, toda najprej bo treba sistem vzpostaviti do ravni pridobitve kakovostnih upravljavskih informacij.

Rdeča nit letošnje Kontroling konference je Beyond Controlling oziroma pogled prek meja kontrolinga. Kakšno je vloga oz. bi morala biti vloga sodobnega kontrolinga? Kje so (če so) meje kontrolinga v podjetju?
Kontroling je v podjetju stičišče informacij za obvladovanje poslovanja in poslovnih procesov. Kontroling mora delovati za vse ravni odločanja v družbi in podajati zadovoljive informacije za poslovne odločitve in načrtovanje. Marsikdaj v podjetju ni jasne razmejitve med funkcijami kontrolinga in drugimi računovodsko-analitskimi službami. Menim, da meja kontrolinga ni mogoče jasno začrtati, je pa treba opredeliti njegove naloge, da ga ne bi enačili s pristojnostmi vodstva in sprejemanja odločitev.

Kontroling je orodje učinkovitega vodenja. Ali se menedžerji dovolj zavedajo, kako zelo jim funkcija kontrolinga lahko pomaga pri boljšem in učinkovitejšem poslovanju?
V praksi se je kontroling razvil v sredini prejšnjega stoletja. Z razvojem informacijske tehnologije in uvajanjem informacijskih sistemov za vodenje je postal pomembnejši. Mislim, da se večina menedžerjev zaveda, da za uspešno vodenje podjetja potrebuje informacije. Marsikje pa do teh informacij ni mogoče priti, bodisi zaradi pomanjkanja tehnološke podpore bodisi zaradi nevedenja, kaj bi sploh potrebovali. Strokovnjaki s področja kontrolinga bi torej morali v podjetju postaviti sistem in nabor informacij, ki so na različnih upravljavskih ravneh potrebne za uspešno vodenje podjetja.